Naša sogovornica, veterinarka Mirjana Dubovečak, lastnica veterinarske ambulante "VetArt" iz Rumenke, je ena redkih v Srbiji, ki se je v veliki meri preusmerila na zdravljenje mačk, čeprav zdravi tudi pse. Po njenih besedah mačke niso majhni psi, zato meni, da jih ni mogoče obravnavati kot majhnega psa.
To konkretno pomeni, da mačke, ki tehta na primer 3,5 kilograma, ne morete odmeriti terapije po istem ključu kot psu. Torej mačke niso majhni psi, to so mačke, zelo specifične živali, ki imajo, za razliko od psov, zelo drugačne bolezni in zelo drugačne terapije. Iskreno, včasih sem šokirana, koliko kolegov pri zdravljenju mačk uporablja zdravila, ki jih na splošno ne bi smeli, saj je dokazano, da imajo mačke na določena zdravila resnično resne reakcije. Temu se reče felinomanija – pojasnjuje naša sogovornica.1
Doktorica Mirjana pojasnjuje, da če mačka dobi zdravilo, ki ga ne bi smela, pride do epileptičnega napada z veliko slinjenja. Takrat pride do neke vrste zastrupitve organizma, pravzaprav zaradi samih zdravil, torej gre za jatrogeno zastrupitev. Tako stanje je za mačko lahko usodno.
S tem se v naši ordinaciji nenehno spopadamo, imamo namreč težavo, da je na splošno zelo malo veterinarjev sploh zainteresiranih za delo z mačkami, ker so nekoliko zahtevnejše. Mačke namreč niso pripravljene sodelovati tako kot psi in jih je veliko težje pregledati. Na primer, imamo vsakovrstne pse – agresivne, prestrašene, nemirne, a tudi mirne. Mačko pa najprej opazujemo, medtem ko je še v prenosni košari, in tam se pravzaprav vidi, kakšno je njeno razpoloženje. Zato ko mačka pride na pregled, moram zapreti vsa vrata in okna, ker se mi je zgodilo, da se je mačka, ko sem odprla košaro, katapultirala in podrla vse po ordinaciji. Takrat s sodelavci potrebujemo tudi do 45 minut, da jo ujamemo – navaja dr. Mirjana.
Zato meni, da veterinarji na splošno niso razpoloženi za delo z mačkami, ker je tudi diagnostiko težje izvesti. Po njenih besedah mačkam nihče ne rad jemlje krvi, ker je tudi tam vedno boj, zato mačko vedno držita vsaj dve osebi.
V svoji bogati karieri sem morda imela komaj pet prestrašenih mačk, ki so bile mirne in s katerimi sem lahko počela, kar sem potrebovala, in so bile lahke za pregled. Vsi ostali mačji pacienti pa so slej ko prej med pregledom pokazali neko obliko agresije. Zato se brez dveh ljudi pregleda mačke sploh ne splača lotiti. V naši ordinaciji imamo en zelo zanimiv trenutek, ko nam pripeljejo mačke, ki jim moramo opraviti kardiovaskularni pregled. Kajti mačka, kot bi to naredila iz trme, začne presti takoj, ko ji približamo stetoskop. Če mačka prede, ne bomo uspeli izmeriti njenega srčnega utripa, prav tako ne slišim dobro, kako diha, kar vsekakor otežuje pregled. Pravzaprav gre za neko vrsto njenega obrambnega mehanizma, zato ni res, da mačka prede samo iz zadovoljstva – pojasnjuje sogovornica.
Doktorica Mirjana torej poudarja, da mačke ne predejo samo, ko so zadovoljne. Kot izpostavlja, gre za neko ljudsko prepričanje. Vendar mačke predejo tudi, ko jih nekaj boli in ko so zelo bolne. To torej ni znak zadovoljstva, temveč neke vrste komunikacija.
Ljudje tega preprosto ne vedo, pa vendar imajo mačke za hišne ljubljenčke. Mačke ne predejo zgolj iz zadovoljstva – predejo tudi, ko so zelo prestrašene, pa tudi ko trpijo bolečine, in celo tiste, ki so v zelo slabem stanju. Predenje je pravzaprav neka vrsta komunikacije, ki je mi, ljudje, žal ne razumemo. Rada bi bila doktor Dolittle, pa nisem. Po drugi strani pa s psi teh težav nimamo, dovolj je, da mu zapremo usta ter poslušamo srce in pljuča. To je neki osnovni pregled, o katerem govorim, pri mačkah pa je to zelo težko izvesti – razkriva naša sogovornica.
Zgodilo se ji je tudi, da lastniki mačk opazijo, da njihova mačka nekoliko več prede, a tega ne pripišejo bolezni, temveč mislijo, da njihov ljubljenček zgolj uživa. Zato opozarja, da lastnik ne bi smel ostati sproščen, temveč bi moral mačko odpeljati k veterinarju.
Po drugi strani lastniki psov takoj zapaničarijo, če njihov pes ne poje celega obroka, zato takoj pokličejo veterinarja. Pri mačkah je spet nekoliko drugače, so specifične, zato lastnik morda niti pravočasno ne dojame, kaj se dogaja. Zato je pri mačkah žal pogosteje prisotna smrtnost v primerjavi s psi.