Po podatkih Centralne baze Uprave za veterino Republike Srbije je trenutno registriranih 1.955.289 psov. Vsako leto v povprečju prijavijo okoli 100.000 novih hišnih ljubljenčkov, odjavijo (izvozijo ali poginejo) pa jih med 30.000 in 35.000. Ti podatki kažejo, da ima velik del državljanov v stanovanju vsaj enega psa, po drugi strani pa je tudi veliko zapuščenih psov, ki niso čipirani, zato je njihove neodgovorne lastnike težko izslediti. Žal v državi ni uradnih podatkov o zapuščenih živalih, po podatkih različnih društev za zaščito živali pa naj bi na beograjskih ulicah trenutno živelo okoli 10.000 zapuščenih psov, medtem ko je v novosadski zavetišči "Zoohigijena" nastanjenih več kot 240 potepuških psov. Razlog za to je najpogosteje nepripravljenost bodočih lastnikov, ki zaradi narave svojega dela pogosto nimajo časa niti zase, kaj šele za psa. Zato preden vas otrok prepriča, naj mu za rojstni dan ali kakšno drugo priložnost kupite psa, dobro premislite, saj pes ni plišasta igrača. Če se odločite za nakup ali posvojitev psa, morate vedeti, da je to velika obveznost – mladiček bo prve mesece v stanovanju lulal in kakal – in da poleg ogromne mere potrpljenja potrebujete tudi denar. Če menite, da lahko izpolnite vse potrebe novega družinskega člana, je vsekakor priporočljivo, da posvojite ali kupite ljubljenčka, če pa imate kakšne dvome, pred tem pomembnim korakom preberite to besedilo.
Ko mladiček pride v stanovanje, mu morate urediti kotiček in kupiti vse potrebne stvarce. Pogosto bo kljub svoji posteljici želel spati z vami, in če mu ne ustrežete, obstaja možnost, da se boste zaradi njegovega cviljenja zbujali utrujeni in neprespani. Vaš novi družinski član mora, tako kot vsak dojenček, biti cepljen in precepljen, prav tako pa mora biti čipiran pri veterinarju. Ko zboli, potrebuje zdravila, v nekaterih primerih pa tudi manjše oziroma večje posege (operacije, slikanje, odvzem krvi, odstranjevanje zobnega kamna) v veterinarski ambulanti, vse to pa zahteva čas in denar. Zato dobro premislite, ali boste zmogli izpolniti vse te obveznosti. Preden se odločite za nakup ali posvojitev, morate vedeti, da bo mladiček odrasel, in ko bo odraščal, bo prevzemal fizične lastnosti in značaj pasme, ki ji pripada. Ljudje se največkrat "navežejo" na fizični videz psa, ljubezen na prvi pogled pa se ponavadi ustvari na podlagi simpatičnega gobčka, postave, barve dlake ali velikosti psa. Mnogi v teh trenutkih zanemarijo značaj, ki je pravzaprav najpomembnejši pri izbiri ljubljenčka in mu je treba nameniti največ pozornosti. Vsaka pasma ima lastnosti, ki jih pred dokončno odločitvijo ne gre zanemariti. Naš nasvet je, da informacije o določeni pasmi zberete, a ne od sosedov, temveč od strokovnjakov, kot so vzrejevalci, člani kinoloških klubov in veterinarji.
Značaj in vedenje psa se oblikujeta pred, med in po rojstvu ter sta odvisna od več dejavnikov. Predvsem od genetike, pa tudi od trenutka, ko mladiček zapusti vzrejevalnico in preide v svojo novo družino in novo okolje. Pravzaprav mladiček v prvih šestih mesecih življenja oblikuje večji del svojega poznejšega vedenja. Torej povezava med genetsko podlago in konkretnimi izkušnjami oblikuje značaj ljubljenčka. Kljub temu obstajajo tudi prirojene lastnosti, ki jih z vzgojo ni mogoče povsem udomačiti. Zato se pri strokovnjakih obvezno pozanimajte o zgodovini pasme, ki jo nameravate vzeti. Ne glede na to, ali gre za lovskega psa, pudlja, maltežana, bigla, dogo ali dobermana, morate vedeti, da imajo vsi skupnega prednika in radi živijo v tropu. Večina pasem se je sicer prilagodila življenju v urbanem okolju, medtem ko bi bilo posamezne pasme psov treba voditi na sprehod večkrat na dan, in sicer vsaj eno uro, medtem ko lahko nekatere manjše pasme sprehajate tudi le do 30 minut. Prav tako ne gre pozabiti na pasme psov, ki niso primerne za življenje v stanovanju in če jim potrebe niso izpolnjene, postanejo nervozne, razdražljive in "nemogoče" zaradi pomanjkanja telesnega napora in povečane aktivnosti.
Na primer, border collie je čredni pes in zato rad teka, medtem ko sibirski haski hrepeni po življenju v tropu. Omenjene pasme največkrat trpijo, če nimajo dovolj telesne aktivnosti in če dlje časa ostajajo sami doma. Vendar vse skupaj le ni tako črno, saj so se psi skozi evolucijo prilagodili življenju z ljudmi v manjših stanovanjih. Najboljši primer za to je jorkširski terier, ki je bil pred 100 leti lovec na podgane v jorkširskih rudnikih v Angliji, danes pa je eden najbolj razširjenih hišnih ljubljenčkov na svetu. Kljub temu, da je sladek in majhen, je jorkšir v srcu ostal terier, ki ga krasita trden značaj in včasih tudi ognjevita narava. Pudlji so bili lovski psi in so zelo navezani na ljudi, zato ne marajo dolgo ostati sami v stanovanju, maltežani pa so najpogosteje "nadležni" lajači. Pastirski pes je rojen za čuvaja in bo vedno na preži, irski seter je sposoben skočiti iz avtomobila in steči v gozd ali bližnji park, retriver pa lahko lastnika ure in ure "muči" z metanjem palice. Za te pasme bi bilo najbolje, da imajo svoje dvorišče. Če vam nič od naštetega ne predstavlja težave in menite, da se jim boste lahko v celoti posvetili, ste pripravljeni na ljubljenčka, če pa vas je to besedilo omajalo, bi bilo bolje, da še malo premislite.